Stebri in nosilne stene so se zrušili s treskom; po Kovaškem klancu se je razlegel neznosen hrup, hreščali so nosilni in prečni tramovi, udirala so se stopnišča, podesti, pregradne stene in stropni oboki, pokale so šipe in opeka, drobili so se strešniki in keramične ploščice, dokler se ni nazadnje hiša popolnoma sesula. Takoj nato se je nad mestom dvignil oblak prahu, prvi od dolge vrste oblakov, ki bodo spremljali pravkar začeto umiranje, in se počasi raztopil v svetlem ozračju pomladnega jutra.
Proti toku [Camí de sirga]. Trad. a l’eslovè de Simona Škrabec. Ljubljana: Študentska založba, 2004
© 2009-2021 Espais literaris de Jesús Moncada · Disseny de Quadratí